.jpg)
Če smo se pred dobrim letom dni potikali po kaotičnem Rajasthanu in nebeškem Ladakhu, pa je pred nami sedaj nekaj povsem drugačnega. Dežela, ki je v primerjavi z našimi običajnimi potepanji kar pretirano urejena, prečista, brez tistega kaosa, ki da navadno deželam tisti “poseben” čar, vendarle predstavlja kljub temu kar konkreten izziv. 🙂 O Japonski sva z Ano razmišljala že pred leti a na koncu sta naju od potovanja vedno odvrnili predvsem dve stvari – finančna dostopnost oziroma predvsem nedostopnost in sam način oziroma organizacija potovanja. Bistvo vseh najin potovanj v zadnjih 20 letih je bila spontanost, improviziranje in uživanje v nepredvidenih dogodkih, srečanjih, spoznanjih, da kjer ti je lepo ostaneš dan več in da iz slabih lukenj zbežiš dan prej. In zaradi naštetega mi je bilo potovanje po Japonski, kjer je glede na slišano in prebrano potrebno “nujno” rezervirati skoraj vse hotele, prevoze z vlaki, splanirati vse oglede, nekako odveč. A smo letos, po nekaj prebranih blogih videli, da lahko Japonsko vidiš in doživiš mogoče tudi na nek drugačen način. Prvi del poti po deželi vzhajajočega sonca bomo tako opravili kar z najetim campervanom, simpatično malo mrcino, ki nas bo, upam, srečno zapeljala v čim bolj “zakotne” predele Japonske. 🙂 🙂 Sledilo bo nekajdnevno odkrivanje Tokya, potem pa skok na jug, na “island hopping” japonskih Havajev. Kampiranje, trekingi po džungli, prave kajakaške odprave – skratka odklop. 🙂 In če smo se pred potovanjem po Indiji ukvarjali predvsem s tem, kako bomo prebrodili različne zdravstvene težave (“kaotična” Indija je smešno edina država, kjer nismo imeli prav nobenih težav – morebitne težave pa bi seveda rešili z našimi angeli varuhi iz zavarovalnice Coris, 🙂 :)), pa se pri planiranju Japonske ubadamo predvsem s tem, kako razvozlati google prevode različni meilov Japoncev, ki očitno ne poznajo niti besedice angleško. 🙂
