Če je bilo dobra dva tedna nazaj vse še v znamenju snega in prijetnih zimskih temperatur, pa trenutni pogled skozi okno bolj spominja na pozno pomlad. Točno 11 dni nazaj sem v zgodnjih jutranjih urah dobesedno letel proti našemu “gnezdu” ob reki Krki in upal, da kolikor toliko ujamem zimsko idilo po sneženju prejšnji dan. Prvo snežno idilo smo v tistih koncih užili že lansko leto in upali smo, da bo zima tako radodarna tudi letos. In prešnjo soboto ni izgledalo napačno. 🙂
Na cilj sem prišel še v polni temi in pravi užitek je bil krajši sprehod po celem pršiču, ki je lepo škripal zaradi nizkih zimskih temperatur. Meglice so se lepo pojale po dolini in pogled proti na sveže osvetljenemu Kočevskemu rogu na drugi strani je bil prav simpatičen. Kljub temu, da so nam kraji še vedno tuji, pa z užitkom odkrivamo vse naravne danosti, ki so nam na voljo v bližini. In okolica ima res neverjeten potencial. Po jutranji kratki foto seansi sem skočil še na najbolj razgleden razglednik tistega dela sveta. Pogorelec oz. Sedlata gorica kot mu tudi pravijo, se s svojimi 817 metri nadmorske višine povzpne ravno dovolj, da se vam pred očmi razprejo razgledi čez praktično celotno Dolenjsko. Da pa ne bi imel kakšnega domotožja, je bilo Kamniško sedlo skoraj na dosegu rok. 🙂