Sem velik ljubitelj Urbexa ali po naše urbanega raziskovanja starih, zapuščenih zgradb in najrazličnejšig kompleksov in ko sem pred našim odhodom v Gruzijo zasledil, da je v tistih koncih tega res veliko, sem v naš program dodal tudi nekaj podobnih krajev. Tskaltubo, simpatično mestece le nekaj kilometrov od mesta Kutaisi, je pravi biser urbanega raziskovanja. Mesto, ki je znano po svojih termalnih vrelcih, je zaslovelo že v 18. stoletju, ko so tam postavili prve termalne bazene. A pravi blišč je dosegel v času sovjetske zveze in v obdobju po drugi svetovni vojni, ko je bil center termalnega turizma Sovjetske zveze. V dvajsetih letih 20. stoletja je ozemlje mesta Tskaltubo pridobila država in ga leta 1931 razglasila za center za zdravljenje zdravstvenih stanj z uporabo mineralne vode. Istega leta naj bi po navodilih doktorja v Moskvi kraj prvič obiskal tudi Stalin – pred njegovim obiskom so zahvaljujoč 4000 delavcem, ki so bili vključeni v projekt, v rekordnem času postavili tri zdravilišča. Stalin naj bi kraj spet obiskal leta 1951, v tistem obdobju pa naj bi imel zasebne prostore v vsaj enem sanatoriju – sanatoriju Ministrstva za obrambo Sovjetske zveze, lastno kopalnico v kopališču št. 6 in celo poletno hišo na bližnjem hribu. Do petdesetih let 20. stoletja je bilo v strogem centru mesta Tskaltubo devet kopališč in centrov dobrega počutja, na njegovem obrobju pa 22 “sovjetskih neoklasicističnih” sanatorijev in hotelov za sprejem gostov. Na svojem vrhuncu je mesto vsako leto obiskalo do 125.000 ljudi iz vse Sovjetske zveze, v mesto pa so iz Moskve vozili celo direktni vlaki. Čeprav je bil Tskaltubo prestižen, ni bil rezerviran le za višje sloje: delavci vseh vrst so obiskovali Tskaltubo v skladu s 119. členom ustave ZSSR (pravica do počitka in prostega časa) – zdravnik je lahko izdal brezplačen bon za zdravljenje, običajno v trajanju 14-21 dni. Ko je decembra 1991 razpadla Sovjetska zveza, je propadla tudi zdraviliška industrija mesta Tskaltubo. Večina stavb je bila zapuščenih, sčasoma pa so bile iz njih odstranjene vse uporabne stvari. V letih 1992-1993 je Tskaltubo našel nov namen kot začasni dom za notranje razseljene osebe, ki so zbežale pred vojno v Abhaziji. V stara zdravilišča se je zateklo med 9.000-12.000 ljudi, danes pa naj bi v zdraviliščih še vedno živelo cca. 500 družin. V letih 2012–2013 so zasebni vlagatelji kupili številne sanatorije in jih preprodali. Leta 2018 se je začel projekt, s katerim naj bi Tskaltubo postal “največja zdraviliška destinacija v vzhodni Evropi”, vendar je bilo od tega bore malo. Noben od 15 sanatorijev v državni lasti ni bil prenovljen, trenutno stanje v tem mestu pa lahko vidite na spodnjih fotografijah.