Tana Toraja – pohodništvo, riževa polja, marketi, hribi…, Sulawesi, Indonezija

Tana Toraja niso le pogrebne slovesnosti, žrtvovanje živali in grobnice polne človeških kosti – pokrajina namreč nudi še bistveno več. In če imaš čas in voljo in mi smo imeli oboje 🙂 , smo Tano Torajo spoznali še malo globlje. Živalska tržnica v Rantepau, imenovana tudi Pasar Bolu, je skoraj obvezen postanek pri obisku Toraje. Če smo do tistega dne vodne bivole videli le v kontekstu njihovega žrtvovanja ob pogrebnih slovesnostih, pa smo na tržnici dobili še dodatno potrditev, kako pomembna žival je vodni bivol. V bistvu se mi je zdelo podobno kot da bi gledal kakšnega slovenca, ki zaljubljeno neguje svojega jeklenega konjička. 🙂 Bivoli so namreč deležni v času svojega življenja skoraj kraljevskega tretmaja. Dnevno kopanje, konstantno čiščenje, hranjenje kar z roke, individualni sprehodi s skrbnikom … Res noro. Takoj, ko enkrat zapustiš Rantepao, pa Toraja ponuja nešteto priložnosti za krajše in daljše pohode. Najlepši pohod smo izvedli južno od mesta Rantepao, kjer je bila hoja med riževimi polji in majhnimi vasicami s tradicionalno zgrajenimi hiškami, čista poezija. Če ne morete brez hribov, pa je treba nujno zaviti še na sever, kjer najdemo območje Batutumonga s fantastičnimi riževimi terasami in norimi razgledi v dolino. No, vmes lahko kadarkoli zavijete še v kakšno jamo in dobite ekstra dozo človeških kosti – jame in grobnice so namreč skoraj dobesedno za vsakim vogalom. 🙂