Sulawesi – uvertura v Tana Toraja, Indonezija

Po postanku ob in na jezeru Tempe je bil čas, da se odpravimo do naše prve prave postaje na tem potovanju. Pokrajina ob jezeru Tempe je noro fotogenična in brez težav bi dneve raziskoval njegovo okolico. A zaradi pomanjkanja časa in tudi zaradi dežja, ki nas je pral praktično do Toraje, je bil čas le za kakšno fotografijo ali dve. Tana Toraja nas je tistega poznega popoldneva ob našem prihodu pričakala v fantastični luči. Po dežju se je končno prikazalo sonce in vsepovsod so bila fotogenična riževa polja in vasice s tradicionalnimi lesenimi hiškami. Tana Toraja je na zemljevidu popotnikov že desetletja in lepo je videti, da jo turizem ni uničil kot je marsikatere kraje drugje – tudi v Indoneziji. Če jo večina turistov obišče predvsem zaradi unikatne kulture in neverjetnih pogrebnih slovesnosti, pa pokrajina ponuja tudi čudovito naravo in fantastične večdnevne pohode. Prve noči smo preživeli v simpatičnem “Mama Tia Family Homestay-u” blizu mesta Rantepao, ki ne ponuja nobenega luksuza, a domačnost prenočišča je odtehtala vse. In le nekaj korakov stran smo imeli zaselek Buntupune, kjer smo lahko občudovali tradicionalno arhitekturo. No, pred spanjem prvega dne smo zavili še v kraj malo bolj južneje – v starodavno jamsko pokopališče imenovano Londa, kjer smo se prvič srečali z njihovo unikatno kulturo pokopavanja mrtvih. Če so nas pred vhodom pričakale “simpatične” lutke pokojnih, pa smo v sami jami poleg lesenih krst videli še tisto, kar je dejansko ostalo od njih. 🙂 Jap, Toraja je unikatna in tiste prave stvari so nas še čakale. Več pa v naslednji objavi.