.jpg)
Prvič sem se srečal s podobnimi kužki pred 23 leti, ko sva s prijateljem po navodilih domačinov na otoku Koh Tao na Tajskem odkorakala do zaliva “shark bay”, kjer naj bi bilo morskih cuckov na pretek. In po skoku v vodo res ni bilo treba čakati dolgo za prvo srečanje z grebenskim morskim psom, ki me je naravnost očaral. Nasledje srečanje ni bilo ravno simpatično a vseeno nepozabno. Ob najinem prvem skupnem potovanju sva z Ano pred 22 leti zavila tudi na obale mesta Puerto Escondido v Mehiki. Če je bilo poležavanje na plaži še precej dolgočasno, ni bilo prav nič več dolgočasno v vodi. Na začetku mogoče le zaradi res visokih valov in metanja v njih, kasneje pa je vso stvar začinila še mogočna nekajmeterska senca morske beštije nekaj metrov pred nami, zaradi katere smo iz vode zbežali prav vsi. 🙂 🙂 Ker mesa v vodi ni bilo več, je beštija le lepo odvila in odplavala v globlje vode. Ker sem želel ženi pokazati lepote morskih psov še od bližje in v njihovem naravnem okolju, sva se na poti v Myanmar pred 19 leti ustavila za nekaj dni tudi v UAE. Dubaj je bil sicer OK, a za nekaj dni sva skočila tudi na vzhodne obale dežele, tam nekje blizu meja s sosednjim Omanom, kjer naj bi bilo kužkov spet na pretek. Kljub mojemu navdušenju je žena tudi po plavanju z njimi ostala pod vplivom kultnega filma Žrelo – kužki so sicer fajn a morajo biti vsaj malo kosmati. 🙂 Zadnje srečanje z njimi pa smo doživeli na otoku Sal na Zelenortskih otokih, kjer smo imeli opravka z “lemon sharks” – pojma nimam ali je pravilno limonin pes. 🙂 Kužki so bili fajn, sin navdušen, žena pa tudi. 🙂
