Otočje Labengki severno od mesta Kendari je bil vrhunska uvertura v raziskovanje tega dela Sulawesija. O Labengkiju sem objavil kar nekaj postov, tokrat pa malo več o arhipelagu Sombori, do katerega je iz Labengkija dobro uro vožnje z lokalnim ribiškim čolnom. Otočje Sombori je klasa zase in brez težav preživiš tam tudi kakšen teden ali več. A ker smo imeli na razpolago le dobra dva dneva (po izjavi ribičev pa imajo običajno turisti na voljo le nekaj ur), smo si pogledali le tiste najbolj markantne točke otočja. V tej objavi objavljam nekaj fotografij iz vzhodnega dela otočja, kjer najdemo okoli največjega otoka Marege kar nekaj res spektakularnih lagun z neverjetno fotogeničnimi modrimi luknjami. Ker je otočje apnenčasto, najdemo na otoku tudi nekaj jam, no, mi smo na vzhodu obiskali le eno na pol potopljeno, ki je bila fajn lokacija za poveg pred popoldansko nevihto. 🙂 Po lokaciji je izstopala tudi “rumah nenek” oz. babičina hiša po naše, ki leži tik ob mogočni modri luknji in kraških, strmih vzpetinah. Hiša, ki je dobila ime po tetki, ki je živela v njej in se preživljala z ribolovom ima eno še prav posebno zgodbo. Pred desetletjem je tetka čisto neplanirano za nekaj časa v laguno zaprla kitovca, ki je pomotoma zataval v ta del arhipelaga. Tetki je bilo dolgčas in kitovec se ji je zdel simpatična izbira hišnega ljubljenca. A ker je gospa kmalu ugotovila, da je v laguni premalo hrane za mogočno žival, kitovec pa se ji je smilil,je mogočno žival izpustila, družbo pa so ji občasno delali le še lokalni ribiči.