Ultimativni road trip s kamperjem po Japonski se je zaključil že v petek, pred odhodom na otočke na skrajnem jugu Japonske, pa je pred nami še zadnji dan v hektičnem Tokiju. Zadnji trije tedni s kamperjem so minili ekspresno hitro in glede na videno in doživeto lahko sedaj brez težav rečem, da je Japonska res super destinacija za tako vrsto dopusta. Vožnja na levi ni delala težav mogoče tudi zaradi prejšnjih potovanj v dežele vožnje po levi, orientacija prav tako ne, saj so praktično vse cestne oznake tudi v angleškem jeziku. Najbolj smešne so cestne omejitve (v naseljih 40, zunaj 60, na AC pa 100), ki pa jih drugače ekstremno natačni domačini začuda ne upoštevajo prav nič. Po prepotovanem lahko Japonsko okličem tudi za deželo z najlepšimi in najčistejšimi javnimi WC-ji. Praktično vsi WC-ji na poti so bili lepši od vseh, ki smo jih obiskali med našimi kampiranji po Evropi. In če k temu dodam še javna kopališča oziroma idilične onsene (marsikatera zastonj ali pa s simbolično vstopnino) in pa simpatična brezplačna in varna postajališča “Michi-no-eki”, lahko govorim le še o superlativni campervan destinaciji. No, k temu bi lahko dodal tudi to, da je ta oblika potovanja vsaj pri družinah lahko kar konkretno cenejša od tistega klasičnega potovanja z npr. “railpassom” – a o stroških mogoče raje kdaj drugič. Kljub temu, da smo imeli za roadtrip na razpolago kar tri tedne, pa smo na žalost lahko zaradi želje, da deželo začutimo in ne le odkljukamo posamezne atrakcije, obiskali le majhen del Japonske. Če smo bili nad japonskimi Alpami mogoče na začetku kar malo razočarani, pa nas je dobesedno navdušila perfektura Wakayama. Zanimiva obala, idilične romarske poti, fantastične potapljačice “Ama”, nepozabna tradicionalna avkcija tun…. Uf, noro dobro. Sledil je obisk “butičnega” Kyota, kjer se lahko napasete vseh možnih templjev, road trip pa smo zaključili tako kot se spodobi – pod mogočno, mistično goro Fuji. O Tokyu kdaj drugič. Tokrat mogoče le – toliko ljudi na kupu nisem videl še nikjer!!!! Norija. 🙂 🙂