Prekleti april

O dogodivščini 11. aprila 2016 sem že pisal tukaj. Nauk tiste zelo zanimive in poučne zgodbe s Kitajske je bil, da naj ostanejo skoki v domeni skakalcev. 🙂 Če pa je želja po skokih res neizmerna, priporočam vsaj kvalitetno nezgodno zavarovanje in Coris pri tem zmaga. 🙂 Skoraj točno dve leti kasneje, oziroma 4 dni manj po opisani zgodbi smo doživeli še eno razsvetljenje. Sobota 7.4.2017 je bila naravnost fantastična. Popoldansko, prvo letošnje kajakiranje ob slovenski obali je bilo kljub kar lepemu vetru prava poezija. Pogledi z morja proti Piranski punti vedno zmagajo, zmagajo tudi prave jate meduz, ki smo jih srečali na poti ob Fiesi. No, ob večernem, ležernem vračanju v domačo štalco pa smo zopet naleteli na mino. Tokrat v obliki ukrajinskega poba z madžarskim potnim listom, ki je tisti večer vozil velik bel kombi čeških registrskih številk. Ja, sliši so kot kakšna reklama za našo predrago multikulturno EU. 🙂  Fant nas je zaradi brskanja po mobilnih aplikacijah enostavno spregledal, nas “od zadaj” lepo naskočil in skrajšal našo že tako majhno gajbico za še dobrega pol metra. O vsem kar je sledilo po prometni nesreči pa lahko govorim le v superlativih. Vrhunski gasilci, ekstremno prijazno medicinsko osebje na kraju samem, med prevozom in kasneje v bolnišnici. Vsem njim tukaj še enkrat hvala. In glede na to, da se veliko šimfa čez naš zdravstveni sistem še opis, kako bi izgledalo sobotno reševanje po doživetem tibetansko-kitajskem scenariju. Rešilcev najprej sploh ne bi bilo, ker smo bili pač predaleč od bolnišnice. Na polovici poti bi se po nekaj urah in posredovanju ministrstva oziroma različnih botrov iz ozadja, z rešilci le nekako srečali. A nadaljnja vožnja do bolnišnice bi bila bolj podobna vlaku smrti – zaradi odsotnosti vsakršnih zateg na nosilih bi padali z nosil na Uncu, Logatcu, Ravbarkomandi in zadnjič nekje na Viču. V bolnišnici bi na rentgenu pomagal gospod, ki je le čakal na poškodovanega sorodnika. Zaradi odsotnosti vsakršnih tablet proti bolečinam in podobnih zvarkov bi še kako prav prišla lesena paličica med zobmi ali kaj podobnega. V bolnišnični sobi bi bili sicer sami a za vse – beri kuhanje, gretje bi morali poskrbeti sami. Medicinske sestre in brati bi bili prisotni, a njihove zadolžitve bi bile bolj protokolarne narave. 🙂 🙂