Praga 1986/2023, Češka

Kljub temu, da nisem navdušenec nad velemesti, pa je nekaj mest oz. prestolnic, kamor sem se v teh 45 letih vračal in vračal. Če odmislim domačo Ljubljano, sem najpogosteje med vsemi prestolnicami obiskal Bangkok, Prago, Monako (tole mi je smešno, samo drži) in London. Mesta, kjer sem samo prestopal na letališčih, niso zajeta v ta zapis. Če je bil Bangkok skoraj vedno na tapeti, ko sva z Ano potovala v Azijo, pa je bila Praga moja prva prava prestolnica, kamor sem zavil že daljnega leta 1986.  Z dedkom, babico in organizirano skupino smo 14 dni potovali po takrat še Češkoslovaški, ki se je v tistih letih še skrivala za “železno zaveso”. Na tisto pot so spomini bolj bežni, še v albumu je fotografij le za vzorec. Spomnim se zastražene meje in vojakov na mejnem prehodu, pa gromozanskega mesta Prage, pa igranja namiznega tenisa z zaposlenimi v nekem hotelu visoko v hribih, prijazne domačine in odlično hrano, s “knedlički” na prvem mestu – pivo takrat še ni bilo na voljo 🙂 :). V Prago sem se kasneje vračal in vračal. Najprej s starši, potem v času šolanja, zadnjih 15 let pa ne več, ker so bile na vrsti bolj eksotične destinacije. Pred dnevi sem imel priložnost spet odditi v to lepo mesto. Kljub temu, da sem resno fotoopremo zaradi pomanjkanja časa pustil doma, s seboj sem imel le 15 let staro lumix simpatično foto škatlico, pa sta bila tista dva kratka večera pohajkovanja po mestu res balzam za dušo in spomine. Marsikateri spomini so priplavali na površje in Praga je še vedno destinacija za obisk. Od tistega prvega obiska v letu 1986 je samo nekaj tisoč več obiskovalcev na Karlovem mostu, nekaj 1000 več trgovin s spominki, leta 1986 v Pragi še niso prodajali zelenih substanc v pravih trgovinah, namesto knedličkov pa definitivno zmaga krigl domačega piva. 🙂 Spodaj ena od treh fotografij v domačem albumu iz leta 1986 in nekaj fotk s sprehoda po centru Prage.