Pozabljene vasice morskih nomadov v floreškem morju, Sulawesi, Indonezija

Od zadnje pametne objave (če odmislim kopiran zapis iz javljanja iz Indije) na blogu je minilo že točno mesec dni in čas je, da naložim spet kaj novega. Tokrat predzadnja objava o Sulawesiju, potem pa pride počasi na vrsto že Indija in seveda Slovenija. Kljub globalizaciji in množičnemu turizmu se na srečo še vedno najdejo lokacije, ki temu kljubujejo. Otok Muna, ki leži v floreškem morju JV od otoka Sulawesi, je kljub svoji “odročnosti” še vedno precej “blizu” in zato me prav čudi, da na otok Muna in sosednji Buton ne zavije še več obiskovalcev. Torej, po cca. 2,5h dolgem letu iz Ljubljane do Istanbula, NN dolgem čakanju na letališču, 11,5h dolgem letu iz Istanbula do Jakarte in spet NN dolgem čakanju na letališču, 3h dolgem letu iz Jakarte do Kendarija, cca 4h vožnji s trajektom iz Kendarija v mesto Raha in 3h vožnji z avtom do lokalnega ribiškega pristanišča na drugi strani otoka, se nekako privlečete do lokacije na zgornji fotki. 🙂 OK, pozabil sem še 2h troganja na ribiškem čolnu in to je potem to. 🙂 O ljudstvu Bajau sem marsikaj napišal že v prejšnji objavi. Tokrat pa le še nekaj fotografij teh unikatnih krajev, ki so še kako vredni ogleda. 😉