Evo, pa smo po 17 dneh spet doma. In za nami je nepozabno prvo daljše kamping potepanje z novim članom družine po Korziki. In kakšni so prvi vtisi? Nepozabno. V času nosečnosti so nama mnogi govorili, marsikdo se mi zdi prav škodoželjno, da sedaj je pa konec s potovanji, sedaj se začne “pravo” življenje, življenje z otrokom itn. Same oslarije, že takrat sem tako mislil, sedaj sem le dobil potrditev. Res je, življenje se spremeni (na boljše), a se hkrati tudi ne ustavi. Treba je živeti naprej, z veliko začetnico in mi to delamo od prvega dne dalje. Priznam, potovanja z dojenčkom so drugačna, na trenutke precej naporna a hkrati bistveno bolj polna. Ko se spomnim najinih poti po svetu mi najprej pade na misel najino letanje iz enega konca na drugega, pa to je treba videti in tisto je treba fotografirati. Sedaj je tega bisteno manj, pa še to je prilagojeno otrokovemu dnevemu ritmu. Zgodnje jutranje vstajanje (vedno sem ga in ga še vedno sovražim a za fotografiranje je to super) in izlet oz. odhod na plažo, potem pa v prvo senco in poležavanje, igranje…čas samo za nas. Pozno popoldne pa mogoče še na krajši izlet in to je to. A se ima lahko človek še lepše? V naslednjih postih bom natančneje predstavil posamezne dele Korzike, sedaj pa le nekaj družinskih fotografij.
