Ura je 1 zjutraj, 2 maj 2010. Ravno sem prišel domov. Hiša je prazna, familija je šla uživat na morje, jaz pa sem užival malo bolj vzhodneje. In to užival z veliko začetnico. Bil sem na poroki Tine in Nejca, dveh uživačev, motoristov, popotnikov, ki življenje zajemata z veliko žlico. Najprej Otočec, potem Trška gora, sledila je zabava pod ta isto goro. Enkratna poroka. Včeraj je bilo veliko povedanega o ljubezni. Ko sem se pred nekaj leti sam poročil, sem popolnoma preslišal izrečene besede med obredom – mogoče sem bil raztresen malo bolj kot ponavadi. 🙂 In v bistvu imam srečo in privilegij, da vsake toliko na porokah slišim lepe besede, misli, tako o ljubezni kot partnerstvu samem. Včerajšnja obreda sta mi bila do sedaj med najljubšimi. Preprosta po eni strani, predvsem pa zelo osebna, z izrečenimi besedami, ki ti sežejo v srce. Tina in Nejc, ne vem, kaj pametnega naj dodam k že izrečenim besedam. Bodita to kar sta in uživajta še naprej tako, kot sta do sedaj.
