Saj ne more biti res, pa je. Edino to mi roji po glavi po dogodkih zadnjih dveh dni. Vse skupaj pa se je odvijalo po naslednjem scenariju.
Po napornem dnevu se lepo uležem na ležalnik in uživam kot že dolgo ne. Potem zagledam par, belca, okrog 30, najboljša leta – po novem tudi zame. Ves zaspan si ju ugledam in ugotovim, da mi je gospodična precej znana in da sem jo nekje že videl. Da skrajšam, ta ista gospodična je bila moja sošolka v osnovni šoli, videla se nisva več kot 20 let, na Mauritius pa sta prišla s prav posebnim namenom – da se po domače povedano uženta. In v sanjah si nista predstavljala, da bo med svati tudi grupa Slovencev.
Torej, v četrtek smo lepo na rahlo zapili naenkrat dekliščino in fantovščino (le naši utrujenosti se lahko zahvalita, da nismo ušpičili kakšne šrange), včeraj je sledila poroka.Preprosta po eni strani, čudovita po drugi. Zanimiva druščina svatov, z obema pričama na čelu – prva kar lastnica hotela, druga pa turistka iz Skandinavije. In seveda klapa Slovencev, ki je poskrbela za slovenski pridih. Uradni fotograf je poslikal svoje, jaz pa sem iz ozadja skušal čim bolj nemotečeujeti le nekaj tistih čarobnih trenutkov.
Vse skupaj je bilo kratko in jedrnato. Moram reči, da sta se oba držala precej dobro. Malo treme je seveda bilo, a vse v mejah normale. Maja in Matej, želim vama vse naj naj in upam, da bosta čim bolj uživala še naprej.
