Ta post sem pa moral dati gor, ker se mi kar malo zdi, da sem bil zraven. Ne, ne gre za kakšno skupinsko poroko v malce ožjem kontekstu kot na Kitajskem, gre za poroko dvojčic s svojima izbrancema!!! Ja, prav slišite. Ko so me poklicali pred meseci in mi povedali o zadevi, sem si mislil, da pač ne slišim dobro oziroma gre za dobro telefonsko šalo. No, po prvem srečanju sem dal šalo na stran 🙂 In moram priznati, da sem kar nestrpno čakal na včerajšnji dan. In kako je bilo? Ma super, nepozabno, res nepozabno, stvar, ki jo imaš verjetno možnost doživeti le enkrat. So bili trenutki, ko nisem vedel, kje se mi drži glava (pa spet bomo tam, ko bomo urejali fotografije glede na par), so bili trenutki – ma teh je bilo veliko, ko sem gledal skozi fotoaparat in imel občutek, kot da vse to ni res, vse je bilo dvojno – kot da bi se malo poigraval v photoshopu. Sploh pa je bilo ogromno trenutkov, ki jih verjetno ne bom nikoli pozabil. Jana, Mitja, Mirjam in Blaž, hvala za nepozaben dan – vem, da sem to besedo uporabil že nekajkrat a vseeno. Pa da se vam uresniči čim več izrečenih včerajšnjih želja.
