Pogrebna slovesnost v Tana Toraja, Sulawesi, Indonezija

Večina tujcev zavije v pokrajino Tana Toraja zaradi pogrebnih slovesnosti in mi nismo bili nobena izjema. Po uverturi prvega dne, ko smo na hitro pokukali v svet grobnic, človeških lobanj in neverjetnih zgodb, povezanih s smrtjo in pogrebnimi slovesnostmi, je bil že takoj naslednji dan čas za pravo stvar. Že navsezgodaj smo najprej zavili v eno izmed mnogih tradicionalnih vasic, si ogledali čudovite rezbarije in ostale okraske hiš, si pogledali nekaj grobnic, potem pa z vabilom zavili na pogrebno slovesnost eminente gospe, ki je preminula skoraj leto dni nazaj. Ja, leto dni je teta v dnevni sobi čakala na prihod sorodnikov in svečano večdnevno pogrebno slovesnost, ki je bila tudi zaradi njenega statusa nekaj posebnega. Vse je začelo v njeni vasi, ob petju in plesu, potem pa se je nadaljevalo s svečano povorko, ki je bila ena izmed bolj norih stvari, ki sem jih doživel. Pred povorko so hodili podivjani vodni bivoli (eden tudi ušel in zaradi njega je zavladala totalna panika), sledili so mladci s krsto pokojne, ki so ob petju in kričanju turbuloentno dvigali in spuščali njeno krsto, za njo pa je prišla na vrsto še figura pokojne na prav posebnih nosilih. Po dobri uri se je le prišlo do osrednjega prostora, kjer je že čakalo več kot tisoč ljudi in nekaj deset domačih živali, pripravljenih na žrtvovanje. Osrednji lik celotne zgodbe so vodni bivoli, ki imajo v njihovem verovanju, kulturi prav poseben pomen. Če so vodni bivoli od rojstva pa do pogrebne slovesnosti najbolj opevane domače živali, za katere se včasih skrbi celo bolje kot pa za druge ljudi, so na pogrebnih slovesnostih deležni drugačnega tretmaja. Bivole, ki lahko stanejo tudi več 10 tisoč evrov, se ob pogrebni slovesnosti žrtvuje v čast pokojnega in za večino zahodnjakov je doživetje (kljub temu, da večina med njimi uživa v dobrem “burgerju”) ni ravno romantično. No, doživetje je bilo unikatno, nepozabno, poučno in zadeva ti da misliti. Sploh njihov pogled na vse skupaj, na smrt, kaj se dogaja po tem… A o tem bi lahko razpredal še ure. 🙂 Spodaj pa le nekaj cenzuriranih fotografij – brez tistih “pravih”, kjer imajo vodni bivoli osrednjo vlogo.