Pred nekaj dnevi sem se vrnil z 20 dnevnega potepanja po jugozahodni Etiopiji, natančneje po širšem območju doline reke Omo. Verjetno se kdo sprašuje zakaj ravno dolina Omo? Glavni razlog je predvsem v fotogeničnosti in pristnosti plemen, ki poseljujejo to območje – Suriji, Mursiji, Arbore, Karo, Dasanech, Hamer (če naštejem le tiste, ki smo jih imeli možnost obiskati mi). In prvi vtisi? Res, da se mora glava še malo ohladiti a prvi vtisi so več kot dobri. Ekipa je bila dobra in kljub občasnih majhnim nesoglasjem se nismo pobili. Sama pot po območju reke Omo je bila precej naporna – slabe ceste, dolge razdalje, neznosna vročina 50 stopinj in več (v senci), pomanjkanje hladnega piva… Posamezna področja so težko dostopna, bolezni je veliko, prav tako je veliko različnih strupenih živalc. Kar se tiče plemen, pa nimam nobenih pripomb. Kar se tiče pa mene in Etiopije, pa je bila ta država več kot velikodušna. Ne samo, da mi je omogočila, da sem res užival teh 20 dni, pač pa mi je nekaj dni pred koncem podarila še prav lepo tropsko bolezen, ki jo skupaj s slovenskimi možmi v belem srečno rešujem današnje dni. Danes le ena simbolična fotografija našega kampa in reke Omo v ozadju, v naslednjih postih pa malce več fotografij plemen in samega ostalega dogajanja.
