Otok San Cristobal v Bocas del Toro in hiška na vodi, Panama

Po dopoldnevu pri indijancih Embera in popoldanskem pohajkovanju po prestolnici Panama City, je bila pred nami še nočna vožnja z avtobusom, ki nas je pripeljala na sever dežele, vse do arhipelaga Bocas del Toro ter naše naslednje destinacije, otoka San Cristobal. Glede na navodila gostiteljice smo avtobus zapustili še v trdi temi in ob močnem nalivu v majhni vasici ob glavni cesti do pristaniškega mesta Almirante, od koder potekajo glavni vodni taxi prevozi do osrednjega in najbolj obljudenega otoka “Isla Colon”. Do prenočišča “Finca Montezuma Chocolate & jungle Experience” ter naše hiške na vodi na otoku “Isla San Cristobal” je najhitrejša pot iz od boga pozabljene ribiške vasice “Tiera Oscura” a priti to tja je kar podvig. Najprej je bilo na vrsti dvourno čakanje na prebujanje edinega voznika pick-up vozila, ki ga uporablja za prevoz šolarjev in vaščanov, potem pa je sledilo še uro dolgo iskanje ribiča, ki bi imel čas za prevoz ter ki je vedel, kje naša hiška sploh stoji. 🙂 Priti na cilj je bil tako pravi balzam za dušo in telo. Hiška na vodi, ki jo vidite na zgornji fotografiji, je bila naš dom v naslednjih treh nočeh in težko bi izbrali boljšo namestitev. Namestitve “Finca Montezuma Chocolate & jungle Experience”, ki so bile postavljene s strani evropejke in domačina so res pravi odklop od ponorelega sveta. Namestitve (poleg hiške na drevesu se lahko odločite tudi za namestitve v tropskem gozdu), ležijo v umirjenem zalivu, kjer se boste prebujali ob zvokih opic vriskačev in ostalih zvokih tropskega gozda. Če želite, se boste kulinarično razvajali ob dobrotah lokalne kuharice, če pa ste ljubitelj sladkega, seveda ne morem mimo najboljše vroče čokolade na svetu, ki je pripravljena iz lokalnih kakavovcev. Dozo sladkorja boste potem z lahkoto pokoristili ob vzponu na otoški vrh, ob snorklanju na koralnem grebenu nedaleč stran ali pa v boju z ujeto barakudo. Za prevoz boste uporabljali tradicionalni leseni kanu, ob večerih pa boste obnemeli ob spektakularni predstavi morja v obliki neverjetne bioluminiscence. Kljub temu, da smo imeli dobrega vremena (brez dežja) le za kakšno uro ali dve, je bilo bivanje na tem otoku nepozabno. Mogoče tudi zaradi nepozabne izkušnje zadnje noči, ko smo bili sredi noči prebujeni s strani delfina, ki je tik pod našo hiško lovil sočne ribe. V tej objavi le nekaj fotografij neposredne okolice, v naslednji pa nekaj več o živalstvu in izletih naokrog.