Moje leto 2020 skozi fotografije

Leto podgane po kitajskem horoskopu je že skoraj za nami in upam, da bo šlo v naslednjih tednih in mesecih, tudi s pomočjo precej bolj simpatičnega vola (spet po kitajcih), le na boljše. 🙂 Ker vsako leto ob začetku leta objavim post o najbolj oh in sploh stvareh, o katerih sem pisal na blogu v prejšnjem letu, bom v naslednjih vrsticah odmislil vse norosti leta 2020 in poudaril predvsem tiste bolj simpatične plati našega, drugače ne ravno simpatičnega leta.

Leto 2020 smo odprli tako, kot se šika. Še pod vtisom potepanja po Irski in Severni Irski smo naredili v januarju nekaj res lepih tur, zmagala pa sta zagotovo večerna Nanos in Velika planina.

Kljub temu, da je bilo leto 2020 zaznamovano z raznoraznimi prepovedmi in zapovedmi, med drugim tudi omejitvami pri potovanjih po svetu, smo se v februarju in marcu še vedno potikali po svetu. Če smo v Uzbekistanu in Kazahstanu vso to sceno okrog covida doživljali še z nasmeškom na obrazu, nam je po dobri polovici potovanja ta nasmešek počasi izginil. Kirgizstan, naša zadnja destinacija, je postala nedosegljiva in upam, da jo spravimo v kakšno prihodnjo potovalno zgodbo.

Marec in april sta bila bedna v vseh pogledih – tudi pozitivnih. 🙂 “Doživetje” je bilo že vandranje po apokaliptični Ljubljani ob prvem lockdownu, vse ostalo pa je nekako zavito v meglo.

Že po številu objav na blogu vidim, da so šle stvari v maju na boljše. Šolo na daljavo smo nekaj dni prakticirali kar iz Posočja, čista uživancija pa je bilo raziskovanje čarobnega Kočevskega roga ter kolesarski izlet po Krasu. Poleg tega sem bil zraven pri odprtju simpatičnega glampinga pri Kamniku.

Mesec junij je bil kot ponovno rojstvo. Odprla se je poročna sezona, predporočna fotografiranja kasneje žal skenslanih porok so bila v polnem zagonu, uživali smo v top izletih po naših mali domovini. Poroka A&J, najina prva v Beli Krajini, je bila nepozabna, nepozaben je bil tudi dvodnevni kamping izlet v kraljestvo medveda, visoko v stenah nad reko Čabranko in Kolpo.

V juliju je sledila fantastična Črna Gora, ki je ponudila praktično vse, kar si popotnik želi. Čudovite, prijazne in gostoljubne domačine, vrhunske znamenitosti in cel kaleidoskop najrazličnejših aktivnosti v naravi.  Po Črni gori je sledilo razvajanje žene na dvodnevni turi po slovenskem primorju, vse skupaj pa se je zaključilo z nepozabnima družinskim ter nosečniškim fotkografiranjama. 😉

Ker sva zaradi korone dobila odpovedi za praktično vse poroke v letu 2020, smo imeli časa na pretek. V avgustu je sledilo raziskovanje sosednje Avstrije, v domačih krajih pa smo vročino premagovali v odličnem Iškem vintgarju, na čolnih na reki Krki in Kolpi ter spet kolesarjenje po Gorenjski – tokrat prvič s sinom na dvodnevni kolesarski turi po gorenjski – dobesedno od ene plavalne luže do druge. Če vprašam sina, moram v avgustu dodati še njegov kapitalen ulov na reki Kolpi. 🙂 🙂

September je bil v znamenju hribov, tako doma kot v tujini. Najprej smo raziskovali hribe in doline v okolici Obertauerna, sledile so avanture po Pohorju  in Kamniško savinjskih Alpah.

Oktober smo po zadnji, res veličastni poroki v Goriškib brdih, preživeli v domačih koncih. Nepozabni sta bili predvsem dve turi – prva kajakaška, med potopljenimi drevesi Rakovega škocjana ter druga, čisto jesenska na obali Bohinjskega jezera.

November se je začel enkratno. Fotografiranje v Trenti je bilo super, nepozabno pa je bilo zagotovo kajakiranje po jesensko zalitem Planinskem polju. Konec novembra je bil predvsem v znamenju prihoda našega novega družinskega člana ter žalostno slovo od Flipa.

In potem še december in prvi sneg. 🙂