“Mister, it has erupted!!” – in the land of volcanoes, Sumatra, Indonezija

Samo mesto Berastagi ni v bistvu nič posebnega –  sploh če odmislim tisti impozantni spomenik v obliki zeljnate glave, ki so ga postavili v spomin na zlate (beri zelene) čase, ko so lokalci prav mastno služili z njegovo prodajo v tujino. No, leta zeljnatih glav so na žalost mimo in Berastagi je danes znan predvsem po tropskem sadju, ki ga je tu res v izobilju in preveč aktivnem vulkanu Sinabung, ki leži le nekaj kilometrov stran.

Že ob prijavi v res lepo prenočišče “Nachelle homestay” nam je bilo jasno, da bodo preživeti dnevi v Berastagiju nekaj posbenega. “It errupted 7 times today early in the morning” je vzneseno razlagal lastnik hotela, ljubitelj vulkanov in vsega povezanega z njimi. “You can watch from the room or roof terrace” se je mogoče slišalo fajn, a družini, ki živi pod bolj miroljubnimi gorami po eni strani tudi precej noro. 🙂 A ko smo prejeli vse informacije, smo šli. Malo bližje, da smo na lastne oči videli in spoznali to mogočno, 2460 metrov visoko zver. Priznati moram, da ni bila vožnja prav nič prijetna. Kljub vsem informacijam in pomirjajočim besedam vulkanologa, mi je tisti “kaj pa če” še vedno neprestano odmeval v glavi. A z razgledne točke na varni razdalji mi je bil vulkan v njegovi spalni izvedbi prav simpatičen, mogoče že kar privlačen. Res so nekaj posebnega ti vulkani. In ko smo v trdi temi še vedno stali tam in buljili vanj in potem zaslišali malo glasnejši pok in oblak dima, ki se je počasi dvigal proti zvezdam – no ja, takrat sem bil vesel, da so okoli našega doma le apatične Julijske Alpe. 🙂

No, naslednji dan je bil na vrsti še vzopon na speči vulkan Sibayak, ki pa je le bleda senca njegovega soseda. A vseeno vreden ogleda.

***