Že kar nekaj časa sem planiral izlet na Milanjo in okoliške hribe, s kolesom ali peš. A vedno je nekaj skazilo plane. No, v petek so se stvari poklopile in takoj po službi sva s Sebastjanom “letela” proti vrhu. Mislim, da sva imela popolne vremenske pogoje za nepozabno avanturo. Snega je bilo ravno prav, burja je pihala 100 km/h in več in temperatura je bila seveda temu primerna. Sploh pa nebi zgubljal besed o fantastični pokrajini, divjini, ki jo le stežka doživiš še kje po Sloveniji. Vsa stvar je bila še toliko bolj zanimiva, ker spremljam res dober blog Jagodnik Aleša o živalstvu in rastlinstvu Milanje in okolice. In ko sva se v temi in norem vetru počasi vračala proti avtomobilu, sem kar nekajkrat pomislil na tiste lepe fotografije medvedov, volkov in ostalih lepih živalc, ki so doma na teh hribih. 🙂
