Same fešte, non stop.Po slovenski poroki na otoku smo bili naslednji dan povabljeni še na praznovanje rojstnega dneva sina šefice hotela.Tortica, nekaj za popit, potem pa specialiteta Mauritiusa – morski ježek. Stvar ni bila uradno na jedilniku, a sem za njegovo izboljšavo poskrbel kar sam. Med plavanjem sem lepo stopil na »specialiteto«, vse skupaj preklel in upal, da ne gre za strupeno vrsto. Domačini, v bistvu tretji mož od šefici, me je hitro pomiril . Povedal je,da je zadeva nestrupena, užitna in da jo moramo nujno poizkusiti. Še preden smo na zadevo pristali, je bil v roki že večji nož in seveda limona. Povedati moram, da je zadeva več kot užitna in da bi jo z veseljem še kdaj pojedel.
Dnevi na Mauritiusu so se bližali koncu. Obiskali in pogledali smo ogromno zadev. Spodaj prilagam le nekaj fotografij iz botaničnega vrta, ki je seveda ena izmed osrednjih točk vsakega obiska otoka.
In potem smo došli. Ne še domov – na srečo, temveč na otok Rodrigues. In odhod je bil res neverjeten. Ura je bila okrog 5 zjutraj, še vsi zaspani smo prispeli na letališče. Najprej vse OK, dokler nismo prišli do prve rentgen kontrole (verjetno veste, da na letala ni dovoljeno vnašati tekočin). Potem pa sami heci. Prva torba in v njej poleg sončne kreme še voda, pa nekaj steklenic piva, brez borovničk seveda ni šlo. Druga torba spet sončna krema, voda in na koncu, za veliki finale še POL KOZARCA KISLIH KUMARIC. Edino kar lahko rečem je le noro!!
Na Rodrigues smo kljub pomanjkanju kislih kumaric nekako prišli a o tem v naslednjem javljanju.
