Prestolnica Mauritiusa Port Luis v bistvu niti ni tako nezanimiva, če seveda odmislimo promenado trgovin ob morju, ki so namenjene predvsem turistom lačnih nakupovanja. Je slikovito mesto, neka zanimiva mešanica stare kolonialne in »moderne« arhitekture. Kljub svoji majhnosti opazim tako v mestu samem kot tudi drugje po otoku sožitje različnih kultur, religij, običajev.. Očitno je, da se lahko kljub velikimrazlikam med njimi da normalno živeti.
Na prvem mestu oziroma »must see« v mestu je zagotovo osrednja tržnica, ki kljub pred nekaj leti opravljeni obnovi še vedno skriva nek poseben šarm. Najprej prodajalci sadja, sledi zelenjava, prvo nadstropje je namenjeno zopet turistom »nakupoholikom«. Zanimivo je, da prostore, ki so namenjeni prodaji mesa in morske hrane, le redko obiščejo turisti. Res pa je, da se malenkostno razlikujejo od prodajalen mesa v naših trgovskih središčih.
Za mene osebno je bila najboljša stvar zagotovo obisk konjskih dirk, ki jih prirejajo v obdobju med majem in novembrom, na progi, ki se nahaja pred res čudovito naravno kuliso, le streljaj iz mestnega jedra. Gre za drugo najstarejšo progo namenjeno konjskim dirkam na svetu, kar ji daje še poseben pečat.
Dirkam dajo poseben pečat domači ljubitelji konjskih dirk ali pa le ljubitelji iger na srečo. Osrednja stvar na dirkah so seveda stave in pri teh stvari ni heca. Do začetka dirke so ljudje dokaj sproščeni, pripravljeni na pogovor, tudi kakšen namig o možnem zmagovalcu lahko pade. Po znaku za start pa se stvari drastično spremenijo. Živčnost, noro navijanje, pod katerim včasih podleže tudi kakšen del opreme stadiona, na koncu frustracije oziroma nepopisljiva sreča.
Ja, drugače smo pa danes s klapo povabljeni na dekliščino oziroma fantovščino po naše – pojma nimam, kako se tej zadevi reče tukaj, a o tem mogoče več v naslednjem javljanju.
