No, pa sem se spet podal na otoke indijskega oceana. Po lanski avanturi po Madagaskarju in Rodriguesu, sem se letos z malho na rami še enkrat podal na Mauritius, dodal načrtu še nekaj dni Rodriguesa, za konec pa še Združene arabske emirate. Vem, da se ne sliši čisto nič popotniško a iz lastnih izkušenj vem, da te otoki poleg pregrešno dragih resortov ponujejo še veliko več.
Prvo javljanje je iz Mauritiusa, oziroma iz njegovega južnega dela, kjer sem nastanjen v res super majhnem hotelčku. Bazen 6 korak, morje celih 8 stran od sobe. Zaposleni super, vedno pripravljeni na hec.
No, že takoj drugi dan po prihodu sem se podal na eno malo daljšo hojo po južni obali otoka, ki velja za najbolj »divjo«, najmanj poseljeno z turistično infrastrukturo, ter zaradi tega meni tudi najbolj povšeči. In tisto kar bom težko pozabil niso bile fantastične plaže oziroma kar narava v celoti, temveč fenomenalni ljudje, večinoma ribiči, ki so se v prostem času, ko se je že počasi bližal mrak, zabavali s steklenico piva in seveda igro po imenu »domino«. Pri nas doma je igra večinoma povezana z otroci, na tem koncu sveta pa je to malce bolj pomembna zadeva, večinoma namenjena moški družbi. Dostikrat je igra povezana tudi s stavami, a v mojem primeru je šlo le za zabavo, druženje, no ja, mogoče je bilo začutiti tudi malo tekmovalnosti. Minile so minute, ure igranja igre, popita je bila prva steklenica piva, pa druga, tretja… , sledilo povabilo na vaško družinsko zabavo. Vse skupaj se je končalo z poznim odhodom »domov«, novimi poznanstvi in res nepozabnimi trenutki.
