madagaskar 2007

Vse skupaj se je začelo pred nekaj leti, ko sva nevede, s polno malho na hrbtu in brez prevelikih pričakovanj odšla tja dol. Zaljubljenost (ali mogoče zasvojenost?), je bila nenadna, nepričakovana, vstopila je v vsako poro najinega telesa. Pa ne mislim na fantastične, zapuščene, divje plaže ali čudovite nacionalne parke z živalmi, ki bolj sodijo v kakšno otroško slikanico ali pravljico. V mislih imam predvsem ljudi, ki so naju očarali s svojo preprostostjo, nasmejanostjo, odkritostjo… So sicer stvari, ki jih ne razumeš niti s kančkom svojih možganov (ali pa jih enostavno nočeš), vendar pa to doda piko na i celotnemu videnju in čutenju otoka.Skratka, v dveh mesecih, ki sva jih tam preživela, sva videla veliko, a hitro spoznaš, da je to le drobec stvari, ki te tam čakajo. Ko misliš, da te ne more presenetiti prav nič več, te v odročni vasi povabijo na obred, ki mu imajo belci le redko priložnost prisostvovati, ali pa med tavanjem v tropskem gozdu srečaš živalco, ki prav gotovo buri domišljijo biologom in ostalim zvercomanijakom.