Po pirhih, šunki in ostalih dobrotah sva se odpravila na res lep poldnevni potep – v Lučko belo. Dolina Lučka bela leži v Kamniško – savinjskih alpah, med Veliko planino in Dleskovškovo planoto. Pot naju je vodila preko Kamnika in Črnivca do Podvolovjeka, potem pa je bilo treba le še slediti smerokazom. Dolina je precej divja in v primerjavi z bolj znanimi dolinami precej manj obiskana in tako naj kar ostane. Znana je tudi po sokolih selcih (najhitrejše živo bitje na svetu – v strmoglavem letu so izmerjene hitrosti višje od 560 km/h), ki so za gnezdenje izbrali prav ta raj. No, v dolino je pomlad šele prišla, z njo tudi različne rožice a še vedno so prisotne tudi zaplate snega, ki nas opominjajo na obilno zimo. Dolina po mojem mnenju zasije v najboljšem sijaju šele poleti, zato se takrat gotovo vrneva še enkrat.
