Otočje Labengki (v bistvu gre za dva otoka -majhen Labengki in veliki Labengki ter nekaj deset drugih, ki verjetno sploh nimajo imena) je bil naša prva postaja ob odkrivanju fantastičnih kotičkov vzhodnega dela otoka Sulawesi. V prvi objavi sem že nekaj napisal o majhnem otoku Labengki ter simpatični vasici ljudstva Bajau oz. morskih ciganov, kot jim tudi pravijo, pri katerih smo spali prve tri noči – več o tej objavi TU. Tokrat pa nekaj besed o južnem delu velikega otoka Labengki, ki je od manjšega brata oddaljen le dobrih 10 minut plovbe in skriva nekaj res dobrih lokacij. Praktično edino malo bolj “nobl” prenočišče na celotnem otočju nudi resort Nirvana, ki leži ob fantastičnih modrih luknjah južnega dela otoka in je tik na poti proti lagunam, ki smo jih obiskali. Resort je bil ob našem prihodu prazen, hiške pa so kljub simpatičnemu pogledu od daleč navzven kazale posledice divje moči morskega okolja. Prvi popoldan smo preživeli ob raziskovanju obale in skritih lagun tega dela otoka in Dvojna laguna in laguna Mahumalalang sta bili le dve od parih, ki smo jih obiskali v tistih nekaj urah. Kot marsikje drugje je tudi tu vreme tisti, ki pove, kam se gre in kam se zaradi valov, plime, oseke ali vetra pač ne gre in tekom celotnega potepanja po otočju Sombori in Labengki smo plane spreminjali praktično non stop. Plavanje v lagunah, kjer se meša sladka in slana voda je bilo nepozabno in na trenutke zaradi mešanja obeh vod in slabe vidljivosti precej neugodno. Domišljija pač dela svoje, sploh ker imaš občutek, kot da si del jurskega parka. Če je bila do pred kratkim ena izmed lagun polna meduz in je bilo plavanje še toliko bolj zanimivo, pa so le kakšen teden ali dva pred tem na začudenje domačinov meduze zaradi neznanega razloga izginile. Na koncu smo tako našli le par manjših meduz druge vrste. In če je bilo morje v laguni Mahumalalang kot se šika, pa je bilo ob dvojni laguni zaradi visokih valov bolj pestro. Celotno otočje je namreč kraško in prepredeno s kot britvica ostrimi kraškimi skalami, ki niso ravno ugodne za kakšen nobl padec. 🙂