Včeraj sem se odpravil na eno tako lepo, enostavno turo. No, to sem vsaj mislil. Prvi del je bil res enostaven. Začel sem v Gračišču, potem nadaljeval do Gradina in Abitantov. Iz Abitantov sem se po zaraščenem kolovozu spustil do Malinske. V teh krajih sem bil prvič in kljub vročini sem res užival. Iz doline Malinske je sledil strm vzpon do Hrvoj, obisk zvonika in pokopališča ter bližnje vasice Topolovec. In potem so se začeli heci. Najprej sem imel namen oditi do cerkve sv. Hieronima a je bila tako zarasla, da sem lahko le od daleč opazoval ostanke te na žalost zapuščene cerkvice. Ker me je žena čakala v Marezigah, se mi je zdela najhitrejša pot preko doline Dragonje na drugo stran doline – do Boršta ali Trušk in na sosednjem hribu so potem že Marezige. A realnost je bila malo drugačna. Najprej je od cerkvice sledil divji spust do doline Dragonje, potem iskanje “prave” poti ob Dragonji in predvsem iskanje prvega kolovoza, ki me bo pripeljal do Boršta ali Trušk. Na celotnem odseku je bilo kolesarjenja bolj malo, le za vzorec. Večino časa je kolo preživelo ob meni ali pa kar na moji desni rami.
