Ko smo se lansko leto poleti prvič podali na planino Konjščico, je bila to ljubezen na prvi pogled. Le uro vožnje iz Ljubljane in tistih pol ure hoje čez smrekov gozd in znajdeš se v popolnoma drugem svetu. Slovenija je res lepa in ne zavedamo se, kako srečni smo lahko, da imamo pred svojim pragom praktično vse, kar si želimo – od našega doma je pol ure do prvega smučišča, ura do morja, 2h do čarobne Soče, 1h do Pohorja… Najbolj smešno pri vsem tem pa mi je, da kljub vsem tem našim potepanjem po svetu, kjer je med različnimi zanimivostmi lahko tudi 500km in več, še preveč hitro pozabimo na to danost in se kot neke razvajene primadone včasih sprašujemo, če bi se odpeljali tisto uro daleč na Pokljuško planino ali kakšno drugo nepozabno destinacijo. 🙂 Kar se tiče pa teh fotk – že poleti je planina fantastična. Ko pa v jesenskih časih zažarijo še okoliški macesni, je vse skupaj že skoraj preveč kičasto. 🙂 No, niti ne. 🙂
Jesenska Planina Konjščica
Last year in the summer time we visited Konjščica meadow for the first time. And it was love at first sight. It’s only an hour’s drive from Ljubljana and a half-hour walk through the pine forest and you find yourself in a completely different world. Slovenia is really amazing little country and we do not know how lucky we are to have so diverse landscape on a such small area – from our home it’s half an hour drive to the first ski resorts, an hour to the sea coast, 2h to Soča Valley, an hour to Pohorje... But it’s funny. Despite our travelling around the world and all that long journeys that we have to make between two locations (sometimes more then 500km), we forget too quickly about this luxury. There are days, when we discuss like some primadonas if it’s not too much to drive for an hour one way to visit some interesting destination. 🙂 About this photos – Konjščica meadow is amazing in summer time. BUT in autumn it’s a totaly different story – maybe almost too kitschy. Well, not really. 🙂