Za nami je na naši zidanici prvi del prve jeseni brez konkretnih delovnih akcij in napetih živcev. Skratka, jesenski dnevi, ko samo absorbiramo lepote, ki nas obdajajo. In priznam, da nam ni hudo. 🙂 Jesenski dnevi so v tistih koncih prav fajn in skoraj vsak teden nas čaka nekaj drugega. Ribolovna sezona na Krki je v polnem zagonu in tudi če se ne ribari, je že sama vožnja s kanujem vredna jutranjega vstajanja. Sledi trgatev in neverjeten vrvež v okoliških vinogradih. Potem je tu famozni jelenov ruk in tokrat smo ga doživeli v vsej svoji veličini. Priznam, da ni slabo zjutraj stati na terasi s skodelico vroče kave v roki in poslušati norce jelene, kako tulijo le kakšnih sto metrov stran. 🙂 Kočevski rog je blizu in pozna se, da je divjina praktično pred pragom vrat. 🙂 Za piko na i pridejo potem še gobarski dnevi. Gobarjenje v tistih koncih je poseben občutek – pa ne zaradi jurčkov, ki naj bi jih bilo v tisti hosti na pretek. Za nas mestne ljudi je bolj v igri kočevski medved in ideja, da te čaka za vsakim grmovjem. 🙂