Izvenzemeljski otok Corvo, Azori, Portugalska

Obisk najmanjšega otoka otočja Azori, otoka Corvo, je z eno besedo nepozaben. Praktično vse kar te čaka od vstopa v miniaturno letalo, ki lahko edino pristane na tisti smešno kratki pristajalni stezi naprej, je čisti unikat. 🙂 Let z otoka Flores do otoka Corvo je bil verjetno naš najkrajši polet do sedaj. Vse skupaj je trajalo dobrih 10 minut a vožnja je bila adrenalinska in bolj podobna kakšnemu divjemu vlakcu smrti kot pa penzionistični vožnji z letalom. Večina turistov obišče Corvo kot dnevni izlet z ladjico s sosednjega otoka Flores. A da otok res začutiš, je nujno vsaj eno prenočevanje na njem – in to smo naredili tudi mi. Kljub temu, da obstaja na otoku simpatičen majhen brezplačen kamp, smo si za razliko od ostalih otokov na otoku Corvu privoščili celo hotel. Hotel Comodoro je bil ob našem obisku poln ljubiteljev ptic, saj naj bi bil otok Corvo po njihovem pričevanju pravi raj za raziskovanje zanimivih ptičjih vrst, ki zatavajo na to zaplato zemlje ob migracijah čez atlantski ocean. Ker je otok res majhen, na njem pa živi manj kot 500 ljudi, so ljudje multifunkcijski. Gospod, ki je kot delavec najprej natovarjal našo prtljago na avion, je čez uro že delal na edini miniaturni črpalki na otoku. Zvečer je nadaljeval s tretjo službo v edini gostilni na otoku, kjer nam je zrihtal odlične lokalne hamburgerje. Najbolj smešna pa je bila izkušnja z lokalno avtošolo, ki kljub res smešni prometni sceni na otoku, poučuje lokace varne uporabe vozila – otok namreč nima nobenega semaforja, na njem pa je le nekaj cest in vozil. Če je vasica Corvo, ki leži tik ob letališču, edina naselbina na otoku in je še kako vredna sprehoda po njej, pa je glavna atrakcija otoka gromozanska vulkanska kaldera nekaj 100 metrov višje. Ker je otok dobršen del leta zavit v meglo oziroma nizko oblačnost, moraš imeti za dobre razglede res neverjetno srečo. Zvečer, ob našem prvem obisku, je bila kaldera s svojimi skoraj 4. kilometri premera in 300 metri globine zavita v meglo. Vse upe smo polagali v jutranji obisk pred odhodom naprej na drug otok in prognoza naprej ni bila obetavna. A kot tudi drugje po Azorih je prognoza nekaj, realno stanje zunaj pa čisto nekaj drugega. Razgledi na kaldero so bili namreč ob jutranjem vzhodu epski, nepozabni in res neverjetni. Kaj takega res ne vidiš vsak dan.