Indija s pridihom južne Amerike – Adi in Galo, Indija

Če kaj, potem Indiji definitivno ne moreš kot popotnik očitati monotonosti. Pokrajine so raznolike, sploh pa so raznoliki ljudje, etnične skupine, njihove kulture, običaji… Ko smo s hribov Arunachal Pradesha zavili spet proti jugu in nižinam dežele Assam, smo čisto nepričakovano vstopili v svet dveh etničnih skupin, ki sta bili popolnoma drugačni od preostalih na poti. Ko smo zavili v prvo vas, vas ljudstva Galo, sem dobil občutek, kot da smo se prežarčili v južno Ameriko. 🙂 Simpatične hiške iz naravnih materialov, dvignjenih na kole zaradi vsakoletnih poplav bližnje reke Brahmaputra, so bile naravnost idilične, celotno doživetje pa je dobilo čisto neko drugo dimenzijo, ko nas je v roke dobila simpatična gospa Kariom Bagra in nas povabila najprej na sprehod po vasi, potem pa še na nujen obisk v njen dom. Če se moški del ljudstva Galo ponaša z res simpatičnimi pokrivali, pa so ženske ponosne na svoja bele oprave in bogato dekoracijo okrog vratov. V njeni vasi mi je bilo res žal, da se nam je mudilo naprej, saj so bili vaščani res neverjetno gostoljubni in verjamem, da bi bilo prenočevanje pri njih nekaj res posebnega. No, le nekaj kilometrov stran, v eni izmed vasi etnične skupine Adi, smo imeli priložnost srečati simpatičnega gospoda po imenu Tapir Darang, ki je prav z neverjetnim ponosom paradiral pred mojim objektivov. Ljudstvo Adi velja za eno izmed bolj bojevitih ljudstev tega konca sveta in na to so ponosni. Če so se pred stoletjem bojevali z vojsko kolonialne anglije (po pripovedovanju Daranga pa je bil njegov prapraded eden izmed poveljnikov plemenske vojske), pa se te dni prav z njim na čelu bojuje proti drugemu sovražniku – drogi in odvisnosti od nje med mladimi. V zadnjih letih se je zaradi različnih faktorjev drastično povečalo uživanje drog med mladimi, ki se nekako izgubljeni, brez vizije oziroma prihodnosti, zatekajo v svet drog. Darang pravi, da se stvari počasi izboljšujejo, tudi ali predvsem zaradi aktivne vloge lokalnih skupnosti.