Prihod iz kot kotla vročega mesta Guwahati v simpatičen zaselek Cherrapunji na južnih gričih Meghalaye je bil blagodejen tako za telo kot tudi za duha. 🙂 🙂 Tistih 48 stopinj smo pustili za seboj in Cherrapunji je bil s svojimi okrog 30. stopinjami še kar malo arktičen. Cherrapunji, ki leži na zadnjih gričih pred neskončnimi ravnicami sosednjega Bangladeša, velja za najbolj deževen kraj v Indiji, domačini pa pravijo, da so prvi kar na svetu. A ob našem prihodu sta bila mesto in okolica suha kot poper. Cherrapunji kot mestece ne ponuja ničesar. Nekaj simpatičnih guesthousov, majhno lokalno tržnico in največje število taksistov, sploh glede na število lokalnih prebivalcev. Lokalci, pripadniki etnične skupine Khasi, izstopajo od preostale Indije že po zunanjem izgledu in oblačenju. Vsi od prvega do zadnjega so bili ekstremno prijazni in pripravljeni pomagati. Indijski turisti prihajajo v okolico mesta predvsem zaradi neštetih slapov, ki so spektakularni predvsem v in po deževni dobi, v času našega prihoda, tik pred začetkom deževne dobe, pa je bila večina slapov brez vode, nekateri z vodo pa so bili konstanto zaviti v gosto meglo. A tisti nekateri, ki so jo imeli, so bili prav fajn. V času našega obiska smo obiskali dva. Prvi slap oz. zaporedje slapov po imenu Wei Sawdong je bil kljub majhnemu pretoku vode res lep, mogoče še lepši pa je bil naslednji po imenu Prut.