Bližnje srečanje s podivjanimi kolibriji, Kostarika

Kljub temu, da premore Kostarika res raznoliko paleto divjih živali, od fantastičnih opic pa vse do zvezdniških lenivcev, pa so mene, kljub temu, da drugače nisem kakšen ljubitelj ptic, dobesedno omrežili kolibriji. Ja, tile majhni ptiči so namreč prave pojave. Na prav posebno lokacijo v mestecu Monteverde v Kostariki smo prišli zgodaj zjutraj, ko smo se tam ustavili le kot na postanku do naše naslednje destinacije – polotoka Nicoya. In ta postanek je bil res nekaj posebnega. Na nekaj pitnikih, ki so viseli ob znanem kafiču ob tropskem gozdu, se je v jutranji svetlobi nabralo nekaj deset naspidiranih kolibrijev, ki so le čakali na naslednjo dozo sladkorja. Še več teh majhnih “raket” pa je bilo v zraku okrog nas. In ko smo naslednjo dobro uro le stali tam in opazovali dogajanje okrog nas, so nas te male živalce dobesedno navdušile. In še nekaj zanimivih dejstev. Kolibriji so edine ptice selivke, ki se se selijo same. So edine ptice, ki znajo letati nazaj. 🙂 Vsak dan zaradi prehranjevanja “obiščejo” več 100 cvetov, pri tem pa zamahnejo s krili 60-80 x na sekundo. Najmanjši kolibri tehta enornmih 1,6 grama, in še to – pri določeni vrsti kolibrija (evidentiranih je več kot 360+ različnih vrst) utripne srce 1260/minuto – jap, ferariji med pticami.