Planiral sem daljšo turo a vreme včeraj ni bilo pripravljeno sodelovati. Kljub temu je bilo noro dobro. Z izletom sem začel v kraški vasici Črnotiče, tik ob kraškem robu. Pot se je nadaljevala po travniških kolovozih do vasice Praproče, potem po borovem gozdičku in makadamskih cestah, ki so se počasi dvigovale proti mojemu prvemu cilju Kojniku. Klanci so dolgi in bližje si vrhu bolj postajajo strmi. In za razliko od Slavnika je bil Kojnik rezerviran samo zame. No, kot sem že rekel, po osvojenem vrhu vreme ni več sodelovalo z mojimi plani. Okrog in okrog so se začeli zgrinjati oblaki, ki so postajali čedalje bolj glasni. Na silo sem še nekako hotel priti do naslednjega cilja – Goliča, vendar mi tile hribi niso bili prav nič simpatični v smislu vandranja po njih v času glasnih neviht. Kolo sem obrnil in si rekel, da bom z veseljem prišel še enkrat.
