Že dva tedna nisem šel nikamor in tudi za vikend ni kazalo preveč dobro. Imel sem obilo načrtov a zaradi slabe vremenske napovedi so vsi padli v vodo. No, ne čisto vsi. Klic strica v petek in povabilo na tradicionalen lov na kralja Kolpe – sulca je vse skupaj hitro spremenilo.
Torej, v soboto zjutraj sem se odpravil na skrajni jug naše male deželice. Vreme je bilo precej klavrno, temperature pod lediščem, snega ravno prav, medvedi so pa še lepo pridni med zimskim spanjem.
V ospredju je bil seveda ribolov. In to poseben lov, na največjega “roparja” reke Kolpe. Najprej priprave, izdelava načrta za napad, potem iskanje pravega “placa”. Pred ribolovom je seveda treba spiti nekaj za korajžo – letos je bila to žgana pijača s priokusom čaja. Lovila sva celo dopoldne in še videla nisva nobene ribe, kaj šele ulovila. A v teh nekaj letih, ko se vsako zimo za en dan odpraviva tja dol, je bilo rib vedno bore malo. Je bilo pa polno nepozabnih doživetij – od plavanja pri -10 stopinjah pa do “pobega” že ujete ribe iz kopnega. Letos je bilo brez teh vložkov, a je bilo vseeno zabavno.
