Pred natanko mesecem dni je bilo v Sloveniji krepko pod nulo. Tam okrog minus petnajst na nekaterih koncih, pa še burja je precej pihala na primorskem. In ker me je pot vodila na primorsko, sem se tisto soboto spotoma ustavil še na Cerkniškem jezeru – da občutim to kombinacijo mraza in vetra ter da naredim mogoče kakšno pametno fotko. Pametnih fotk ni bilo, ker me je enostavno preveč zeblo. Je pa bilo to eno fajn doživetje in res ne vem, kdaj so mi nazadnje, če so mi sploh kdaj, zmrzovale trepalnice. No, tisto uro na odprtem so mi. Naslednje dni, ko je bil v naših koncih še sneg, pa smo skoraj vsaki dan preživeli kakšno uro ali dve na snegu. In največja uživancija za najmlajšega je bila, ko smo se na sneg odpravili že v mraku, vsak s svojo naglavno lučko na glavi in s kanglico v roki. Vam rečem, posebni užitki 🙂 Bravo mali. Iz pravega testa.
