Leto 2024 skozi moje oči

Ker smo bili večino prostega časa vpeti v dokončanje naše zgodbe na dolenjskem griču, je bilo leto 2024 sploh v lepih zimskih in potem spomladanskih mesecih kar se tiče dnevnih izletov res klavrno. Praktično vsa energija, predvsem pa čas je bil porabljen za nošenje nešteto kilogramov gradbenega materiala nekaj deset metrov višje od cestišča in po vseh kalvarijah ni bilo kakšne volje za lep kolesarski ali pohodniški izlet.

Ob začetku pomladi pa so prišli na vrsto tudi izleti. Leto smo kar nekaj časa preživeli na naših morskih kajakih. Spomladi smo najprej naredili res odlično turo po šibeniškem arhipelagu mimo otoka Prvič vse do otoka Žirje in potem mimo ostalih nazaj. Nekaj tednov kasneje sem nekaj dni preživel še v družbi delfinov ob obalah Lošinja in Ilovika, jeseni pa smo zavili še na Pag, Rab in sosednji Goli otok.

Tudi letos ni šlo brez road tripa po Balkanu. Ker ni bilo časa za kakšno daljšo turo, smo nekaj dni vandrali po Bosni in Hercegovini. Prav smešno, v svojem življenju sem večkrat zavil na Madagaskar, Kitajsko, Indijo, Indonezijo itd. kot pa v sosednjo Bosno, kjer smo bili lansko leto celo prvič 🙂 🙂

V Sloveniji smo prosti čas večinoma preživeli ob reki Krki in raziskovali nam do sedaj skrite kotičke te čarobne reke in njene okolice. Nujno je bilo potrebno s čolni skočiti nekajkrat na Cerkniško jezero, tradicionalno pa ob najbolj vročih avgustovskih dnevih zavijemo na Sočo in uživamo v hladu te fantastične reke.

Za glavni dopust smo tokrat spet zavili v Indonezijo, kamor bi se lahko vračal še desetletja in bi videl in doživel le peščico tega, kar država ponuja. Južni deli Sulawesija in okoliška otočja so nam dali več, kot smo si lahko le želeli in kljub manjši nezgodi na koncu je bilo potovanje naravnost epsko. Tista prava kombinacija fantastične pokrajine, zanimivih kultur, predvsem pa prijaznih ljudi – da o hrani ne izgubljam besed.

Če je bil prvi del leta zaradi gradnje precej hektičen, smo lahko jeseni že uživali v sadovih dela. No, še vedno smo na roke prenesli nekaj ton materiala, a ciljna črta je bila že na vidiku. 🙂 Jesen v novih krajih je bila naravnost fantastična. Lepi sprehodi, enostavni kolesarski izleti, ribolov, nabiranje gob … Skratka čisti zen. 😉 Da pa ne bi bil doma že čisto preveč časa, je bilo treba nujno skočiti za nekaj dni še k severnim sosedom. 🙂

Spodaj pa le na hitro skupaj zmetanih nekaj fotografij mojega leta 24. 😉