.jpg)
Če smo leta 2017 prepotovali Rajastan in Ladakh, ki sta nas dobesedno navdušila, je bil po covidu skrajni čas za eno spet malo bolj “ornk” potovanje. In Indija je, če iščete avanture in še vedno precej od turizma odmaknjene konce, pravi naslov za to. 🙂 Za nami je tokrat teden dni potovanja, ki smo ga večinoma preživeli v državici Meghalaya, ki leži na severovzhodnem predelu Indije. Dežela, ki jo zahodni popotniki obiščejo precej redko, ponuja pravo kombinacijo naravnih lepot in gostoljubnosti etnične skupine Khasi, ki poseljuje predvsem južne predele dežele, ki meji na sosednji Bangladeš. In pri njih smo se zadnje dni počutili dobrodošli kot doma. Punca na zgornji fotografiji po imenu Daphisha, ki “pozira” v njihovih tradicionalnih oblačilih, ki jih ženske res nosijo praktično vsak dan, na glavi pa ima posebno pokrivalo, ki ga nekatere še vedno koristijo namesto zahodnjaškega dežnika, je bila le ena izmed desetero domačinov, ob katerih smo imeli priložnost spoznati njihov način življenja, kulturo… Ena izmed najbolj fascinantnih stvari, na katere so pa sploh ponosni, pa so mostovi, “zgrajeni” iz živih korenin dreves – most v ozadju Daphishe. Zadeva je neverjetna, izgleda čisto nerealno, fantazijsko, a stvar je funkcionalna in še kako v uporabi. Potovanje je drugače kar naporno, a prava potovanja enostavno morajo biti taka, da te vržejo iz cone komforta. 🙂 Kljub temu, da potujemo s fixerjem oz. vodičem in voznikom, brez katerih bi potrebovali nekajkrat več časa za isto pot, pa je tole potovanje še vedno tisto pravo. 🙂 Vroče je non stop, sobe so OK a polne najrazličnejših živalic, hrana je zanimiva in tudi v primeru “no spicy” pekoča kot hudič. 🙂 🙂 Še ananas jemo s čilijem in priznam, da mi je celo boljši kot pa brez. 🙂