Uvertura v novo malo afriško avanturo – Zelenortski otoki

Pogrešal sem Afriko in vse kar je povezano z njo in pred odhodom od doma nisem pričakoval, da mi bo to potovanje dalo prepotrebno dozo afriške celine. A po parih dneh na poti vidim da sem se še kako motil. Zelenortski otoki, ki ležijo nekaj sto kilometrov zahodneje od obale Senegala, so kot nekakšna prvinska oblika otočja Azorov, ki smo jih obiskali lansko leto. Če se oba arhipelaga ponašata z neverjetnimi naravnimi lepotami, pa Zelenortski otoki naravnost navdušijo s svojimi ljudmi, energijo, kulturo, glasbo… Mogoče bi pri zadnjih dveh stavkih dodal le še to, da glede na izjave domačinov obstajata dve obliki Zelenortski otokov. Če sta otoka Sal in otok Boa Vista prebežališči za zimske evropejce in polni turističnih kompleksov, je večina drugih otokov bistveno bolj avtentičnih in tistih ta pravih za malo afriško avanturo. Prvi otok, ki smo ga obiskali, otok Santiago, velja za najbolj afriškega in na njem nismo imeli prav nobenih posebnih načrtov. A po dobrih dveh dneh v družbi res super lokalnih ljudi, ki so nas popeljali v revne četrti prestolnice Praia, moram reči, da je bila uvertura v potovanje čistka 10ka. In do tega trenutka, ko izmozgani poležavamo po enem izmed najlepših pohodov do sedaj na otoku Santo Antao, se navdušenje nad to deželico le še stopnjuje. Ljudje nas s svojo odprtostjo in prijaznostjo presenečajo praktično na vsakem koraku. In ko temu dodaš še odlično kulinariko, fantastične trekinge, simpatične vasice, zalive polne želv (dobesedno), postane zadeva res fajn. Kot da bi potoval po deželi, kjer se meša vpliv Afrike, Karibov, Brazilije. Naj bo dovolj za danes. Mišice so razbolele in kakšno mrzlo pivo ne bo odveč.