Od vasice Tambovka do jezer južne Gruzije, Gruzija

Bili smo med prvimi, ki smo izkoristili čisto na sveže splužen kolovoz do vasice Tambovka ob jezeru Paravani. Pravzaprav je bil naš plan nadaljevati z vožnjo po zahodnem bregu jezera vse proti jugu, a so nam prijazni domačini hitro razložili, da je pot še vedno popolnoma zasnežena. To leto je bilo po pripovedovanju domačinov res noro. Snega so imeli več tednov več kot 4 metre in iz pokrajine so gledali le vrhovi streh še vedno ohranjenih tradicionalnih hiš. Ko smo se vozili skozi vasico nekaj desetih hiš, so nas pozdravili praktično iz vsake hiše posebej. Sledil je kratek klepet, povabilo na čaj in priznam da sem le redko videl tako iskreno veselje ob prihodu v katerokoli vasico do sedaj. Odmaknjenost od civilizacije in ekstremne klimatske razmere so botrovale, da so bili ljudje odrezani skoraj celotno zimo. Ti domovi so nekoč verjetno pripadali Duhoborjem, saj je bila Tambovka ena redkih vasi, ki jih je v štiridesetih letih 19. stoletja naselila izgnana skupnost iz carske Rusije. Celotni pokrajini Kvemo Kartli and Javakheti sta res nekaj posebnega in mogoče ne najboljši destinaciji za potovanje v maju. 🙂 🙂 Razmere so bile ob našem potepanju še čisto zimske in nočne temperature so se spustile krepko pot -10. Na tej visoki planoti najdemo kar nekaj res lepih jezer, mi smo jih obiskali le nekaj ob glavni poti – jezero Madatapa, Khanchali, Bughdasheni … Območje ponuja nekaj tudi res dobrih pohodov, ki pa so bili v maju še čisto nedosegljivi. 🙂