Po prihodu domov me je kar nekaj kolegov vprašalo, zakaj sem tokrat izbral ravno Gruzijo. 🙂 V bistvu je prišlo do odločitve za Gruzijo praktično tik pred odhodom. Že dobra dva meseca smo se pripravljali na konkretno potepanje po Senegalu, za katerega so bile plačane letalske karte, prav tako pa je bilo vloženega kar nekaj truda tudi v iskanje lokalcev, ki bi nas popeljali po tisti pravi Afriki. A le nekaj dni pred odhodom smo morali zaradi Jakove bolezni potovanje enostavno odpovedati in Gruzija je bila poleg Italije in Grčije, ki sta bili na koncu tudi v igri, čisti eksot – in ko smo našli še super letalske karte z letalsko družbo LOT z našega domačega Brnika, je bila izbira enostavna. O Gruziji sem imel zbranih že kar nekaj informacij a večino njih je bilo skoncentriranih na kraje na goratem severu dežele, ki pa je bil v tem letnem času zaradi obilice snega še popolnoma nedostopen – razen v primeru, da bi se odločili za smučarijo. Plan smo tako sprotoma prilagajali vremenskim razmeram, ga zaradi snega v višje ležečih krajih tudi nekajkrat spremenili a na koncu je potovanje po Gruziji izpadlo naravnost odlično. Pot smo začeli in končali v glavnem mestu Tbilisi, ki je že samo po sebi vredno ogleda. Z najetim 4×4 Mercedesovim campervanom smo se potem podali na skrajni jugovzhod države, v idilični nacionalni park Vashlovani, ki ga toplo priporočam vsem ljubiteljem divjih koncev, raznolike pokrajine in zanimive vožnje po divjem terenu. Tik poleg parka smo dva nepozabna dneva preživeli v družbi lokalnih pastirjev ovc in dobili super vpogled v njihov način življenja. Pot smo nadaljevali potem po skrajnem jugu dežele ob meji z Azerbajdžanom in sosednjo Armenijo, mimo visokogorskih jezer Paravani in Madatapa in potem počasi nekako le prilezli do obal Črnega morja. Vmes smo zaradi okvare vozila, ki se je enostavno vdal pod težo ne ravno simpatičnih cest, zamenjali avto, in nadaljevali z raziskovanjem dežele. Če nas obala Črnega morja ni prepričala, pa smo bili naravnost navdušeni nad pokrajino Guria, ki je bila mogoče ravno zaradi najbolj prijaznih ljudi, ki smo jih srečali na poti, tudi prava uspešnica potovanja. Vmes je bilo dovolj časa za odkrivanje kar nekaj ostalih lokacij, med drugim pa smo našli čas, energijo in lepo vreme tudi za skok med mogočne gore Kazbegija. Na koncu te prve objave bi dodal le še to, da je potovanje po tej deželi res enostavno, varno, poleg tega pa Gruzija ponuja ogromno najrazličnejših stvari za vse možne popotniške okuse. Cene potovanja so res dobre, kaj dobre, odlične, ljudje so na prvi vtis mogoče precej resni in zadržani, a hitro ugotoviš, da tudi zelo prijazni. Še to – hrana je fantastična in tu moram napisati, da sem na potovanjih v zadnjih 20 letih le redko kdaj jedel tako dobro, kot sem tu – mogoče tudi zaradi nizkih cen in posledično dostopnejšega gurmanskega razvajanja. 🙂 Dežela je kljub trenutnemu dogajanju v njeni soseščini varna za potovanje, ne vem pa, kako bo vse skupaj v prihodnje. Nekaj praktičnih nasvetov pa podelim v naslednji objavi.